Ko so prvi ljudje pričeli obdelovati les in kamenje, se je začel ustvarjalni proces. Z odkritjem brezove smole so neandertalci in homo sapiens našli genialno snov, katere razvoj se nadaljuje še danes. Prvi dokazi o uporabi brezove smole kažejo, da so smolo že pred 220.000 leti pridobivali iz brezovega lubja s suho destilacijo in jo uporabljali kot lepilo pri izdelavi orodja.
Skozi stoletja so se po svetu razvili različni inovativni pristopi za kombiniranje raznih materialov. Dokazi kažejo, da so Mezopotamci okrog 4000 let pr. n. š uporabljali neke vrste asfalta za gradnjo svojih temeljev. Okrog 3000 let pr. n. š. so Sumerci kuhali iz živalskih kož glutinsko lepilo (klej), ki so mu primešali kri in beljake jajc ter s tem lepili skupaj različne predmete. Okrog 1500 let pr. n. š. pa so Egipčani izdelali živalska lepila, ki so jih nato uporabili za lepljenje furnirja. Mešanico čebeljega voska in kamene moke so uporabljali za izdelavo orožja ali vsakdanjih predmetov. Prav tako so različna lepila uporabljali tudi že Grki in Rimljani. V Grčiji je bil »izdelovalec lepila« priznan že kot poklic. Izdelovali so različna lepila za različna področja uporabe. Mešanica znana kot glutinum, je vsebovala beljak, škrobnato lepilo, kruh iz kislega testa ter mešanico sira in apna.
Razvoj lepil
Razvoj lepila je bil težaven, začetne ovire, so se pokazale šele čez določen čas. Pri takratnih lepilih so imele bakterije in glivice skorja idealne pogoje za razmnoževanje, zato so obstajala določena tveganja za zdravje, za katera je bilo potrebno najti rešitve. Lepila se dolgo časa niso razvijala naprej. V poznem srednjem veku so nastale prve samostojne trgovine z lepilom. S pojavom tiskanja knjig so te postale stalnica. Področja uporabe in lepilni materiali so dolgo ostali nespremenjeni. Izdelava lepil je bilo monotono delo ne preveč cenjeno. Iz tega je nastala tudi zmerljivka »lepilni kotel« za ljudi, ki so veljali za neumne. Z industrializacijo je zavel sveži veter v poklicu »izdelovalca lepila«, ki je bil do takrat zaničevan. To se je pokazalo še posebej pri izdelovanju preprog in pohištva. Zaradi izpopolnjene izdelave izdelkov so si navadni ljudje lahko privoščili stvari, ki si jih drugače ne bi mogli. Tako so lepila pridobila pomembnejšo vlogo, kar je povečalo tudi povpraševanje po njih.
Inovacija in revolucija
V začetku 20. stoletja so kemiki, fiziki in inženirji preučevali učinke adkohezijskih in kohezijskih sil ter raziskovali makromolekularno strukturo lepil. Z novimi raziskavami so našli v sintetični smoli končno osnovo za vedno močnejša sintetična lepila. Paleta izdelkov, ki so na voljo, sega od fizikalno do kemično strjevalnih lepil do pritrjevalnih, disperzijskih lepil. V podjetju Schachermayer najdete lepila in momtažna lepila za širok spekter uporabe.
SPLETNI KATALOG: Več informacij o kemično tehničnih izdelkih.
(Autor: Aleksandra Mittoni, )
